-
1 strike
1. past tense - struck; verb1) (to hit, knock or give a blow to: He struck me in the face with his fist; Why did you strike him?; The stone struck me a blow on the side of the head; His head struck the table as he fell; The tower of the church was struck by lightning.) udariti2) (to attack: The enemy troops struck at dawn; We must prevent the disease striking again.) udariti3) (to produce (sparks or a flame) by rubbing: He struck a match/light; He struck sparks from the stone with his knife.) prižgati; ukresati4) ((of workers) to stop work as a protest, or in order to force employers to give better pay: The men decided to strike for higher wages.) stavkati5) (to discover or find: After months of prospecting they finally struck gold/oil; If we walk in this direction we may strike the right path.) naleteti na6) (to (make something) sound: He struck a note on the piano/violin; The clock struck twelve.) udariti7) (to impress, or give a particular impression to (a person): I was struck by the resemblance between the two men; How does the plan strike you?; It / The thought struck me that she had come to borrow money.) napraviti vtis8) (to mint or manufacture (a coin, medal etc).) kovati9) (to go in a certain direction: He left the path and struck (off) across the fields.) kreniti10) (to lower or take down (tents, flags etc).) spustiti; podreti2. noun1) (an act of striking: a miners' strike.) stavka2) (a discovery of oil, gold etc: He made a lucky strike.) najdba•- striker- striking
- strikingly
- be out on strike
- be on strike
- call a strike
- come out on strike
- come
- be within striking distance of
- strike at
- strike an attitude/pose
- strike a balance
- strike a bargain/agreement
- strike a blow for
- strike down
- strike dumb
- strike fear/terror into
- strike home
- strike it rich
- strike lucky
- strike out
- strike up* * *I [stráik]nounudarec (at proti), zamah, zadetek; udarec, bitje (ure, zvona); economy stavka, štrajk; sport prazen udarec; srečno naključje, sreča (v špekulaciji); military (zračni) napad; American najdba (rud, nafte); ugriz (ribe); geology smer (plasti, slojev), vodoraven sloj; American prevara, bluf; kvalitetasit-down strike — stavka, v kateri delavci nočejo zapustiti prostore, kjer delajoII [stráik]1.transitive verbudariti, dati udarec (komu), zadeti; prizadeti, napasti (o bolezni); biti (uro); odbiti z udarcem, udarjati (na boben); kovati (denar, medalje); igrati (harfo itd.); začeti (pesem, muziko); prekiniti (delo); nautical spustiti (jadro, zastavo); podreti (tabor, šotor); potegniti (črto), prečrtati; izravnati, razati; izgladiti; izkresati (ogenj), prižgati (vžigalico, luč); napolniti; zapičiti zob strupnik v (o kači); zabosti (nož itd.), harpunirati (kita); oddajati (toploto); naleteti na, zadeti ob; udariti v (o streli); napraviti vtis, pretresti, prizadcti (koga), pasti (komu) v oči, spraviti v začudenje, osupiti; pasti (komu) na parnet, (za)zdeti se (komu); menjati, odnesti (kulise); economy zaključiti (račun); nenadoma ali dramatično (kaj) izzvati; American doseči, najti, odkriti; slang prositi ( for za); obsolete božati, (po)gladiti z roko;2.intransitive verbudariti ( against ob, on na, po), udarjati, tolči, nameriti udarec (at proti), razbijati; stavkati; biti se, boriti se ( for za); biti, tolči (srce), udariti (strela); nautical military spustiti belo zastavo, figuratively predati se; kreniti, iti, oditi (to proti); nenadoma začeti prodirati, prebijati se ( through skozi) (svetloba, toplota); padati (on na); širiti roke, plavati; vžgati se (vžigalica); držati se za podlago (školjka); pihati (veter); nasesti (ladja); medicine izbruhniti (epidemija); ugrizniti, prijeti (o ribi); figuratively pasti v oči, biti opozorljiv (nenavaden, čuden); American military biti častniški slugato strike all of a heap figuratively zbegati, presenetiti, osupitito strike a ball out of court sport suniti žogo v outto strike a bargain — skleniti kupčijo; doseči sporazumto strike s.o. blind (deaf, dumb) — z udarcem koga oslepiti (oglušiti, onemiti)to strike s.o. dead figuratively pošteno osupiti kogato strike s.o.'s eye — pasti komu v očito strike s.o. in the face — udariti koga po obrazuto strike s.o.'s fancy — ugajati, biti všeč komuto strike one's flag — spustiti zastavo, figuratively predati seto be struck in a girl slang biti zatreskan v (neko) dekleto strike hands obsolete udariti v roko (v znak sporazuma)how does it strike you? — kako se vam zdi?to strike s.o.'s name in the newspaper — naleteti na ime neke osebe v časopisuto strike oil — naleteti na nafto, figuratively imeti srečo, uspeti; obogatetito strike the sands — nasesti, obtičati na sipinito strike sail — spustiti, zviti jadro; priznati porazto strike a snag slang naleteti na nepričakovano težavoto strike tents — podreti šotore, taborto strike terror into s.o. — navdati koga z grozo (s strahom)to strike a vein — naleteti, odkriti žilo (rude)what struck me was... — kar me je osupilo, je bilo...to strike at the root — posekati korenino, figuratively udariti na najbolj občutljivo mestoto strike work — ustaviti delo, stavkatistrike while the iron is hot — kuj železo, dokler je vročc -
2 quarter
['kwo:tə] 1. noun1) (one of four equal parts of something which together form the whole (amount) of the thing: There are four of us, so we'll cut the cake into quarters; It's (a) quarter past / (American) after four; In the first quarter of the year his firm made a profit; The shop is about a quarter of a mile away; an hour and a quarter; two and a quarter hours.) četrtina2) (in the United States and Canada, (a coin worth) twenty-five cents, the fourth part of a dollar.) 25 centov3) (a district or part of a town especially where a particular group of people live: He lives in the Polish quarter of the town.) četrt4) (a direction: People were coming at me from all quarters.) smer5) (mercy shown to an enemy.) milost6) (the leg of a usually large animal, or a joint of meat which includes a leg: a quarter of beef; a bull's hindquarters.) del živali7) (the shape of the moon at the end of the first and third weeks of its cycle; the first or fourth week of the cycle itself.) krajec8) (one of four equal periods of play in some games.) četrtina9) (a period of study at a college etc usually 10 to 12 weeks in length.) četrtletje2. verb1) (to cut into four equal parts: We'll quarter the cake and then we'll all have an equal share.) razrezati na štiri dele2) (to divide by four: If we each do the work at the same time, we could quarter the time it would take to finish the job.) razdeliti na štiri dele3) (to give (especially a soldier) somewhere to stay: The soldiers were quartered all over the town.) nastaniti•3. adverb(once every three months: We pay our electricity bill quarterly.) četrtletno4. noun(a magazine etc which is published once every three months.) četrtletnik- quarters- quarter-deck
- quarter-final
- quarter-finalist
- quartermaster
- at close quarters* * *I [kwɔ:tə]nounčetrtina, četrt ( a quarter of an hour četrt ure; for quarter the price, for a quarter of fhe price za četrtino cene); četrtina funta (0,113 kg); četrtina milje, tek na četrt milje ( he won the ŋ zmagal je v teku na četrt milje); mera za tkanine, četrtina jarda (22,8 cm); trgovska mera, četrtina stota (28 funtov, 12,7 kg, American 2ɜ funtov, 11,ʌɔ kg; British English 2,91 hl); American Scottish šolsko četrtletje; četrtletje, kvartal; četrtina zaklane živali, ena od štirih nog, hrbet konja; heraldry eno od štirih polj grba; astronomy lunin krajec ( first ŋ prvi krajec, last ŋ zadnji krajec); American četrt dolarja, novec za 25 centov; mestna četrt, kvart ( residential ŋ stanovanjska četrt); stran neba, smer vetra (what quarter is the wind in? iz katere strani piha?, figuratively od kje piha veter?); predel, kraj ( in this ŋ v teh krajih), smer ( in that ŋ v ono smer), stran ( from another ŋ z druge strani); vir ( from a good ŋ iz dobrega vira); družbeni krog ( in government ŋs v vladnih krogih); usnje za peto (čevlja); technical ɔ palce širok kos lesa (v tesarstvu); military (zlasti plural) stan, bivališče ( to be confined to ŋs biti v hišnem priporu); (zlasti military) milost, prizanašanje, pomilostitev ( to find no quarter with ne najti milosti pri); nautical bok krme ( on the port ŋ na levi strani krme); nautical borbeni položaj posadke ( to beat to ŋs sklicati posadko na položaje)to give quarter — izkazati milost, pomilostitiat close quarters — od blizu, v neposrednem stiku (spopadu)II [kwɔ:tə]1.transitive verbrazdeliti na štiri dele; razkosati, razčetveriti (izdajalca); heraldry razdeliti na štiri polja (grb); vzeti pod streho; military (prisilno) nastaniti (at, in a place; to be ŋed at (in) stanovati kje); pretakniti, preiskati teren (lovski psi); nautical določiti borbeni položaj posadke;2.intransitive verbstanovati, živeti (at pri); tekati sem in tja (psi)figuratively to quarter o.s. on s.o. — vseliti se pri kom
См. также в других словарях:
úra — e ž (ū; v pomenu naprava ȗ) 1. enota za merjenje časa, šestdeset minut: minila je ura, pa še ni prišel; dan ima štiriindvajset ur; hoditi dobro, slabo, ekspr. celo, debelo uro; ekspr. niti ure nisem spal; predstava traja približno dve uri;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
odbíti — bíjem dov., odbìl (í ȋ) 1. z udarcem, udarci odstraniti: odbiti kamnu robove; odbiti s kladivom, polenom; pri prevozu se je kipu odbila roka / strela je odbila veje; ekspr. krogla mu je odbila glavo / odbiti sodu čep izbiti; odbil mu je nož iz… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tènk — [tǝnk in tenk] medm. (ǝ̏; ȅ) posnema visok glas pri udarjanju: tenk, je narahlo potrkal na okno; tenk, tenk, tenk, je s palico poganjal obroč / ura je odbila tri: tenk, tenk, tenk ● žarg. če kaj spije, je hitro tenk tenk je (od pijače) hitro… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zádnji — a e prid. (ȃ) 1. ki leži, je zadaj, za čim: zadnji del ladje; zadnji konec voza / zadnja stran bankovca, kovanca, medalje stran s podobo, podatki, ki navadno smiselno dopolnjujejo upodobitev na sprednji strani; zadnja stran hiše / medved se je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
odkljúkati — am dov. (ȗ) s kljuki podobnim znakom zaznamovati kot opravljeno, obravnavano, upoštevano: stvari, ki jih je že zložil v kovček, je na seznamu odkljukal ● ekspr. stara ura v stolpu je odkljukala pet odbila odkljúkan a o: njegovo ime je na spisku… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
oznaníti — in oznániti im dov. (ȋ á ā) knjiž. 1. sporočiti javnosti, razglasiti: oznaniti zaroko; oznaniti po časopisih, radiu / nekdaj birič je na trgu oznanil nove predpise oklical ♦ rel. obvestiti vernike ob koncu maše o čem // povedati, sporočiti sploh … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ragljáti — ám nedov. (á ȃ) 1. povzročati enakomerno se ponavljajoče rezke glasove, navadno z ragljo: ragljati z velikimi ragljami / ekspr. treskalo je in ragljalo, nato se je ulil dež 2. slabš. hitro in mnogo govoriti: ženske so kar naprej ragljale… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
úrica — e ž (ū; v pomenu naprava ȗ) nav. ekspr. manjšalnica od ura: ta urica bo hitro minila; prej kot v eni urici bom nazaj; hodili so kakšne četrt urice; boš že našel urico časa; ko bi imel vsaj urico miru / živi urico hoda od tukaj / uric, namenjenih … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zaklénkati — am dov. (ẹ̑) nav. ekspr. zazvoniti, navadno ob nesreči, smrti: zajokal je, ko je zaklenkal zvon / zaklenkal bo mrtvaški zvon // zazvoniti sploh: ko zaklenka zvonec, pridite k večerji ● ekspr. preden je ura zaklenkala deset, je ugasnil luč… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zvenéti — 1 ím nedov. (ẹ í) 1. dajati višji glas, glasove pri udarcu po čem, zlasti kovinskem, ali trku ob kaj trdega: jeklo, kovina zveni / kose so zvenele; strune zvenijo / verige zvenijo rožljajo / ekspr. vesolje je tiho zvenelo 2. navadno s prislovnim … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zvoník — a m (í) stolp z zvonom, zvonovi: šel je zvonit v zvonik; povzpeti se na vrh zvonika; ura v zvoniku je odbila dvanajst / cerkveni zvonik … Slovar slovenskega knjižnega jezika
